Novoapostolska cerkev

v Sloveniji
Katekizem
Menu
 

Novoapostolska cerkev od A do Ž

Obhajilo | Sveto obhajilo

Sveto obhajilo je akt spomina: obhaja se v spomin na enkraten dogodek, smrt Jezusa Kristusa, ki bo obdržal svojo veljavo za vekomaj. Kdor se udeleži svetega obhajila, s tem izrazi svojo vero v smrt, vstajenje in ponovni prihod Jezusa Kristusa. Kdor v Novoapostolski cerkvi redno prejema sveto obhajilo, s tem izpričuje tudi svojo vero v Jezusove apostole, ki delujejo v današnjem času. Sveto obhajilo je v tem oziru tudi akt pričevanja. V svetem obhajilu se izraža skupnost Jezusa Kristusa z apostoli in v nadaljevanju tudi z vsemi verujočimi. Pri obhajanju pa se izraža tudi medsebojna povezanost verujočih.

Ob posvetitivi (konsekraciji)se v hostiji utelesita telo in kri Jezusa Kristusa. Osnovna substanca kruha in vina ob posvetitivi ne doživi nobene spremembe, kruh in vino se ne problikujeta. Toda kruhu in vinu se pridružita substanca Jezusovega telesa in krvi. Pri svetem obhajilu kruh in vino nista slika ali simbol za Jezusovo telo in kri, po posvetitivi sta njegovo telo in kri v kruhu in vinu v resnici prisotna.

Ordinacija - podelitev duhovniške službe

Z „ordinacijo“ je mišljena podelitev duhovniške službe. Ne gre za zakrament, ampak za podelitev blagoslova. Pri ordinaciji (posvečenju) oseba prejme božji blagoslov. Kdor je poklican v duhovniško službo, je vanjo posvečen. Iz apostolata, službe apostola, se moči posamezne duhovniške službe in iz nje izhajajoča pooblastila prenesejo na posvečenega, pa najsi gre za službo diakonov, duhovniško službo ali službo apostola. Duhovni služabnik prejme nalogo, naj svojo službo izvaja v določenem okvirju.

Odnos do države

Novoapostolska cerkev meni, da je pomembno imeti odprte in konstruktivne odnose z državo. Strankarsko politično je nevtralna. Pri svojem delovanju upošteva zakone zadevne države v skladu s tem, kar je zapisano v Rimljanom 13, 1: „Vsak naj se podreja oblastem, ki so nad njim. Ni je namreč oblasti, ki ne bi bila od Boga. In te, ki so, so postavljene od Boga.“ Predpostavlja se, da tudi državna oblast deluje v skladu z božjimi zapovedmi. Cerkev izpolnjuje svoje iz zakonov in predpisov zadevnih držav izhajajoče obveznosti. Pričakuje pa tudi, da ji je v njenem položaju izkazano priznanje in spoštovanje.

Oče naš

Pri bogoslužju molitev Oče naš molimo tako, kot je podano v Matejevem Evangeliju: „Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo; temveč reši nas hudega. Kajti tvoje je kraljestvo in moč in veličastvo na vekov veke. Amen.“

Odnos do cerkva in religij

Novoapostolska cerkev in njeni člani spoštujejo način izpovedovanja vere drugih ljudi in se o drugače verujočih, o drugih veroizpovedih in verskih skupnostih ne izražajo slabšalno. Prizadevajo si za dober, miroljuben odnos na osnovi medsebojenga spoštovanja. Cerkev odklanja vsako obliko verskega fanatizma.

V dialogu z drugimi krščanskimi cerkvami je v ospredju – ne glede na različnost stališč v nauku – poudarjanje skupnih lastnosti krščanske veroizpovedi.