Išči skupnost
ali okraj

 

Novoapostolska cerkev od A do Ž

Zapovedi

Bog je ljudem dal zapovedi. V njih oznanja svojo voljo v dobro človeštva. V zapovedih je povedano, kako naj človek oblikuje svoj odnos do Boga. Poleg tega so zapovedi podlaga za složno sožitje ljudi.

Ob vprašanju, katera je največja zapoved v postavi, je Jezus odgovoril z dvema citatoma iz Mojzesove postave: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki« (Matej 22, 36-40). Zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega se imenuje tudi „dvojna zapoved ljubezni“.

 

Zdravilske metode

Pri izbiri medicinske ali psihoterapevtske obravnave se morajo bratje in sestre odločati samostojno. Novoapostolska Cerkev ne more odobravati metod, ki si pripisujejo moči in sposobnosti, ki pripadajo le Bogu in s tem slabijo vero v Boga in Jezusa Kristusa.

Vplivu na duhovno stanje se je v veliki meri mogoče izogniti, če se izogibamo z zdravilskimi metodami povezanim naukom in ritualom. Alternativni terapevti in zlasti tradicionalni zdravilci praviloma želijo zdraviti in nimajo namena vplivati na človekovo duhovo stanje.

 

Zakon

Zakon je življenjska skupnost moža in žene, ki jima Bog podeli blagoslov. Predstavlja temelj družine. Osnova zakona je javno izražena obljuba zvestobe, ki jo oba partnerja izrečeta prostovoljno. Medsebojna ljubezen in zvestoba sta za uspešen zakon neizbežni.

Zakonska zveza z več partnerji (poligamni zakon) se ne sklada s krščanskim naukom in tradicijo. 

 

Zakramenti

Zakramenti so osnovna božja sporočila o njegovi milosti. Pri teh svetih dejanjih – ki jih izpelje človek na človeku – Bog prejemniku podeli zveličanje. Jezus Kristus je postavil tri zakramente: sveti krst z vodo, sveto zapečatenje in sveto obhajilo. „Trije namreč pričujejo: Duh in voda in kri. In to troje je zedinjeno“ (1 Janez 5, 7.8).

Tudi otroci lahko prejmejo vse tri zakramente.

 

Zaveza k molčečnosti

Vsak duhovni služabnik je zavezan k molčečnosti. Ta obsega vse informacije in dogodke, ki so mu zaupani v okvirju njegove cerkvene ali dušnopastirske dejavnosti. Zaveza k molčečnosti je časovno neomejena in velja tudi po prenehanju opravljanja duhovniške službe.

 

Zapečatenje / Sveto zapečatenje

Sveto zapečatenje je zakrament, skozi katerega verujoči s polaganjem rok in molitvijo apostola prejme dar Svetega Duha. Postane božji otrok in je poklican med prvence. Sveti krst z vodo in sveto zapečatenje sta dva različna zakramenta. Tesno sta povezana: s prejetjem obeh zakramentov pride do preporoda iz vode in Duha. Sveti krst z vodo mora biti opravljen pred svetim zapečatenjem.

 

Življenje po smrti

Človeško telo je umrljivo, duša in duh pa sta neumrljiva. Po smrti telesa človek živi naprej kot enovito bitje iz duha in duše. To, kar odlikuje človeka kot osebo, s smrtjo ne preide. Njegova osebnost se izraža skozi dušo in duha.

Pri vstajenju od mrtvih se bosta duša in duh združila z vstajenjskim telesom.

 

Življenje, začetek in konec

Človeško življenje se začne z oploditvijo in konča z možgansko smrtjo. Treba ga je varovati in se ga ne sme aktivno končati. Trenutka, ko se duša naseli v človekovo telo, in časa, ko duša telo zapusti, ni mogoče nedvoumno določiti. V zaščito človeškemu življenju Cerkev predpostavlja, da duša pride v telo v času oploditve in da se duša poslovi, ko nastopi možganska smrt.